Details
Nothing to say, yet
Details
Nothing to say, yet
Comment
Nothing to say, yet
The transcription is a guided relaxation and visualization exercise. It instructs the listener to take deep breaths and relax their body. They are encouraged to let go of unnecessary thoughts and tensions and focus on their breathing. The listener is guided to imagine themselves on a beautiful forest meadow, surrounded by trees. They are invited to explore their authentic self and envision a world that accepts and understands them. The exercise concludes by slowly bringing the listener back to full awareness. Ja, in zdaj, ko si odobno nameščen in si dvakrat globako vdihnul in izdihnul, dovali tvojemu telesu, da se sprosti. Popolnoma sproščam. Še en globako vdih. In izdih. In tako dovoliš vsakej celici tvojega telesa, da se sprosti vsako nepotrebno misel, trenutno skrb, težavo, motnjo. In ko tako globako vdihaš in izdihneš, čutiš, kaj ta trenutek potrebuješ in nič drugega ni pomembno, kot da v tem trenutku svoj fokus daješ v to svoje globako vdihanje. Opazuj svoj trebuch, kako se dviguje in spušča. Medtem ti polniš vsako celica tvojega telesa s potrebnim kisikom. In tvoj um samo opazuje tvoj dih in izdih. In vsakim dihom in izdihom spustiš svojo najljubšo glasbo in delček napetosti današnjega dne. Tvoje dihanje zdaj pomeni mir, udobje, sprostitev. In zdaj dovoliš, da iz tvojega telesa gre vse, kar v tem trenutku ne potrebuješ, kar nima kaj početi v tem trenutku v tvojem telesu. Vse preprosto zgledi in ko vdihneš, iz vrha glave čez celo telo potuje ven na koncu noga. Ta trenutek je pomembno tvoje dihanje in zvok mojega glasu. In zdaj želim, da tvoje dihanje postane avtomatsko in se nadaljuje na običajen, sproščen način. Torej, zdaj je tvoje dihanje v zadju in ozabiš na ta zaposleni, zavestni um in vse te obveznosti spremljanja se pomelknajo nazaj, nazaj, nazaj in ti staneš si varn. In ko se to zgodi, stane, ko tvoj umnik je v zadju, to zdaj omogoča tvojemu resničnemu in pristnemu, notranjemu umu tebe da stopi naprej, stopi na to pot raziskovanja, za katero si se stane danes odločil. Ko zdaj ta tvoja nezavednost, da opustiš ta strah pred samim sebo, gre v stran. In ko bom klesknila tako s svojimi prsti in vsakip stane, ko klesknem, je to znak, da se poglobiš in greš še globje vase, še globje, še globje, globoko, globoko. Super te gre. Zdaj letiš v tih in iz tih in greš še globje, še stokrat globje. In zdaj si predstavljaj, da se razprostira nekje v tvoji bložini eno stopnišče, tako pred sabo ga vidiš, ki vodi na vzdih in to stopnišče stane je stopnišče tvojega življenja. In ima toliko stopnic, kolikor si star. Vsaka stopnica predstavlja eno leto tvojega življenja. Pogledaš malce tako nazdob po tebe in vidiš te stopnice, kako lepe, izjemne in čudovite so. In v naslednjem trenutku bom štela od pet do ena. In ko bom preštela do ena, boš ugotovil, da lepdiš. In samo lepdiš proti tej najvišji stopnici. Pet, štiri, tri, dva. In eno zdaj se znajdeš na najvišji stopnici svojega življenja, ki predstavlja tvojo leto, zadnje leto življenja, v katerem živiš. Zdaj počasi začneš od tej najvišji stopnice, številka ena in šestdeset, potovati na vzdov. Vsako številko, ki jo bom rekla, se tvoja sporsitevšo poglobi. In to omogoča tvojemu telesu, da se sprošča in potuješ globje, globje v sebe. Zdaj lepdiš na tej najvišji stopnici, ena in šestdeset in potuješ na vzdov. Zaupaš intuiciji in mojemu glasu. Osem in pedeset. Potuješ, čutiš pod svojimi nogami te stopnice, ko se spuščaš. Pedeset. In globje, ko te greš, boš je ta včutek sporstitev. Bala, ko zaupaš svoji intuiciji, meni in selat na procesu. Petin šterdeset. Potuješ, lepdiš, mimo vsake številke, štirdeset. Šestin trideset. Trideset. In se sproščaš, povsem naravno in enostavno. Globje. Dvajset. Osemnaest. Samo lepdiš in greš po stopnicah na vzdov. Čutiš, kako se sproščaš, kako greš globje v sebe. Petnaest. Štirinaest. Trinaest. Dvanaest. Deset. Potuješ, potuješ. Podstaviš vedno mlajše in greš globje in globje. Osem. Sedem. Varno enostavno. Mirno lepdiš. Mimo stopnice šest. Pet. Štiri. Globje in globje. Lažje in lažje. Tri. Dva. Eno. Globoko, zelo sproščeno. In ko bi se čutil, da si pripravljen nadaljevati, narezaj en globok vdih. In izdih. Ja. Se lahko greva naprej. In zdaj želim, da si predstavljaš svoj najljubši prostor, ki ga bova opiskala. To je ena čudovita, gozna jasa, predstavla si jo pred sabo. Odprta, zelo odprta. Sredina je majčko in odvignjena. In ob rubovih te jase se razpostirajo jelke in smreke. Čaroben krog dreves obkroža to jaso. Poglej zaj sebe tam, na tej jasi. Poduhaj, kako lepo diši. In poglej proti tem čarobnemu krogu dreves, na tej jasi. Pod noga mi čutiš dolge trave, ki se dotikajo tvojih nok in stopajo. Vreme je čudovito. Temperatura je popolna, točno ta, kako si jo želiš. In ti se počutiš varno, sproščeno, mirno. Poglej okoli, kako je mirno. In opažiš zdaj, da do tega čarobnega kroga dreves, kjer se nahaja tudi ena lepa, mogoče namokev, vodi ena sama pot. In naredi nekaj tistih korakov zdaj po tej poti. In želim tudi, da ta trenutek čutiš tla pod nogami. Kako si bos, kako bod, kako greš pod te potki. In ko vstopiš v ta čarobni krog dreves, na tej jasi, točno tako, kot mora biti, stane, eno drevo še posebej vstopa. Je to mogoče ta buka mogočna. Vstopiš v tej posebnjemu bukvi ali posebnemu drevesu, ki ti je najbolj ljubo. In si predstavljaj v svoji čudoviti domošlji. Samo predstavljaj si, kako s prstom potegneš pod tem čudovitem ljubju. In ko se to zgodi, prihaja najbolj čudovita zdravilna energija iz tega drevesa v vsako raven tvojega bitja. Občuti, kako se ta energija zdravilna prelije v tvoje telo. In ko se vse tako dogaja, narediš en globok vdih in izdih. In se pokmo občuti to energijo, ki pride skozi vsak delček tvojega bitja. Mogoče lako občutiš tudi kakšno barvo. In zdaj potuleš s to energijo, ko tam stojiš še globje in globje. In vse bolj stane si sproščen. Opaziš še en žuboriči potok. Se zdaj premakneš do tja. In vsakim korakom, ki ga narediš, si bolj sproščen. Tako lepo je hoditi po tej jasi. V zavetju teh dreves. In ko vdihneš ta von, si zdrav. Sproščen. Osvobojen. In zdaj, ko prideš blizu tega potočka, se skloniš, zajameš v pest. Malo te zdravilne, kristalno čista vode. Si spereš obraz, jo popiješ in občutiš, kako te zdravi. Kako te osobaja. Neskončno te osobaja. Lahko greš še globje. In stane super ti gre. In zdaj te povabim, da si zamisliš kako to je. Ko se lahko izraziš. Ko si je otentičen. Osvobojen. Ko imaš neko jasno videnje in širino. Kakšen je svet okoli tebe, ki te sprejema, ki te vidi, ki te potrijuje. Tvoj partnerka, tvoj sin, tvoji prijatelji. Vidiš se zdaj sproščenega, otentičnega v svojem vedenju. Lahko se izraziš. Počno takšen kot si. In si pogumen, drugi te razumejo. In super se počutiš v svojih kožih. Ko si v redu, počno takšen kot si, ki te drugi sprejemajo in te imajo radi. Ki vidiš jasno to svoje zgodbo življenja, kako je lepa. Pogledaš modro nebo, realo prst. In začutiš to svojo notranjo energijo, svojo lastno notranjo moč do življenja, ki je tako lepo. Harmonično. In veš, da imaš notranjo modrost in viro v samega sebe. Da se na vse vedno lahko zaneseš. In na vse tiste ljudi, ki so okoli tebe. Imaš jasno videnje, kakšna je tvoja vizija, kako želiš življenje živeti. In kako zelo si hvaležen temu življenju, da je prišlo. In da je vse to naučilo, kar te je. Kar danes veš v tem času, tukaj in zdaj. Je samo ena taka lepa pot. Prosta. Svobodna. Tudi zdravilna. Predvsem pa je pomembno to, da si vreden. Da si vreden tega življenja. Vsega tega, kar imaš. Da si varen. Da lahko živiš tako, kot hočeš. In da si svoboden. Vsem tem, kako razmišljaš, čutiš, se zavedaš in se izrazaš. Da imaš jasno videnje in sliko, da je tvoje izražanje in to, kar si, v resnici, popolnoma ok. Da imaš rad samega sebe. Da te imajo radi tvoji bližni in svet okoli tebe. In si drug drugega sprejemate kot ok, točno tako kot te. Danes. In ko boš pripravljen integrirati vse to v svoje življenje. In ko resnično začutiš, da je pravi čas. Da živiš svobodno, zaživiš svobodno, takšen kot si. To je pravi jaz, to življenje. Te bom se počasi vrnila nazaj k tvojemu popolnemu zavedanju. Narediš še en vdih in izdih, da se vse skupaj v miru integrira. In zdaj počasi bom štela od ena do pet. In samo na pet boš odporuči z občutkom osebnega zmagoslavja, osebne v poboditve in ponosa do samega sebe. Ena, zdaj začneš čutiti prste na rokah in nogah. Dva, vse bolj zaznavaš svoje telo. Zaznavaš podlago, na kateri ležiš, kjer si. Tri, zaznavaš občutek prostora, v katerem se nachajaš. In na štiri narediš globok vdih in izdih. In na pet zdaj odpraš oči in prideš sem tukaj in zdaj. Dobrodošel.