Prekleti migranti mix

U trsi gde je prepričan da su pijanska jutra grozna, prežeta zbolećinu im tesno bo. Sajveste, maček, glavobol, suha usta, tobi in tresoći, udijek, brenčanje u ušesih, razbijanje u trsih, slabost im podobno, ampak posvećeni pijanci vemo da niste li čisto tako. Košnja kratka radijska igla nas bo popeljala ve čas, ko je bilo živjenje še enostavno, potekalo je od litra do litra, se zbujalo vi pijana jutra, uživalo vi odbitih dnevih, se zlivalo vi zadetenoči. Slednjič pa se je za nekaj ur potopilo ve komiran sen, inkrov je bil sklenjen. Danes pa... Eh, sajveste, ni alternative, zgodovine je konec, upor je bre smisla, protesti u percepciji javnosti djeluje jokot nekaj brezvjeznega, in ker nimaju zadostne potpore i izvjenjovi prazno, fašisti pa udeleženci zmerjaju se o vražniki ljustva, zgubami, paraziti, socijalci. Še dobro, da obstaje u spomini, ker sicer ne bi vjerijel, da je tudi u podopski kokoski nekoć obstajala nekakšna normalnost. Torej je ve starem, odsluženem avtomobilu, ki ga je nekdo pustil na travniku ob opuščeni železniški progi, na kartonih ležita dva mlada alkoholika. O pista! Kaj je? Sanjal sem, da hudim z intelektualkom. To je verjetno posledica kopičenja stresorjev, kar je povzročilo akutno stresno reakcijo. Jezus! Skrajni čas, da nehaš pit, ker vse kaže, da se nahajaš v zadnjem stadiju pred delirjem na naredi požirek. Tari, kakšne sanje! Pazi, imela je joške, kakršne res lahko vidiš samo v sanjah. Ampak do njih bi lahko prišel samo, če som šel z njo na predavanje nekega njenega kolega. Predavanje je imelo pomenljiv naslov, načelna konvergenca disonančnih habitusov v luči dinamične astro-gerontološke kauzalnosti. Pa si šel? Seveda sem šel. A pa, si bil trezen. Itak, si zdaj. Zdaj ne moreš iz intelektualko na predavanje, nali? Samo pijana glava lahko stanja, da je trezna. Sicer pa, poznam kar nekaj intelektualki, ki spremljajo pijanci, nekatere so z njimi celo poročene. Še večjih pa poznam, ki so same ljubiteljice opoja in razvrata. Kaj blagataš? Intelektualke so vendar resne ženske. Ne družijo se s pijanci, ne pijajo in se ne drugirajo. Razen kadar so osamljene ali v depresiji. In iti slučajno niso promiskuiteljne. A res? A si ti že kdaj bil na kakšnem intelektualnem after-partiju? Seveda sem bil. Danes po noči v Sanja. To ni to. Sanje in spomeni nikoli niso zanesli v dir informacij. To si pa velja zapomniti. Ampak stari, tudi če so bile sanje fejk in so spomini nezanesivi, me je vendarle uznemirjalo in uzburjalo ter nosilo na svojih krili hrepenenje poveličastnih joških. Kje pa ste bili na after-partiju v svojih sanjah? V dvorcu grofa Kardelija. Po njem se govori, da ima deklo in hlavca nekje iz hrvaškega. Menda hlavca govni kot živino, deklo pa naskakuje kot žival. Zaplodil ji je že štiri otroke, ki jih preživlja hlavec misleč, da so njegovi. Drugače pa je grob Kardelji premenit gospod, kot so ljuben, urejen in uglejen, vedno pripravljen priskočiti na pomoč, posebej damam, če se katera znajde v takšni ali drugačni zagati. Poleg tega je tudi velik ljubitelj in poznavaret slovenske literature. Še posebej pri srcu mu je Ivan Cankar. Tega naravno sobožuje. Navdušeno je razlagal, kako mojstovsko je Cankar uporabljal različne literarne sloge, od naturalizma do simbolizma, kar daje njegovi literaturi izjemno bogatstvo in izraznost. Grof je povdaril, da je bil Cankar izjemno psihološko proboren, da je v svojih delih pogosto izpostavljal socialne probleme tedanjega časa, kot so revščina, izkoriščanje delavcev, klerikalizem in narodnostno zatiranje. Poleg tega je, po besedah Grofa Kardelija, Cankar v slovensko literaturo uvedel sodobne pripovedne tehnike, kot so notrenji monolog, tok za vesti in fragmentirana pripoved, nebo vaproza pa je izjemno poetična in bogata slikovitim jezikom, prizpodobami in simboli. Na after partijo je bil prisoten tudi znani kritik, ki je svojim cinizmom zmrcevaril že marsikatero iludijo obelikanih slovenske pisane deseve. Ob navdušenju Grofa Kardelija nad Ivanom Cankarjem se je kritik namrščil, pa se je, verjetno iz poštovanja do žlahne kapljice, ki jo je drždi v otočju gostitev, vzdržal komentarja. Še dobro, kaj ti Grof je zares čustveno naveden na Cankarja in bi ga kakršna koli cinična opaska na njegov račun lahko hudo vznemirila? Še kak bi ga lahko? Ti predstavljaš after partiji intelektualki in intelektualcem, kjer škripne gostitelj? Prva reakcija bi bila, da bi se večina zapodila proti sekretu, kjer bi vškolko odmetali razne pripovedene substance, a bi vseeno imeli kar nekaj težav s policijo, ki bi jim zastavljala neprijetno vprašanje, saj bi v organizmu pokojnika pri autopsiji našli marci kaj, kar tja ne sodi. Kaj je vzel? Kje je dobil? S kom se je družil? Kdo ga je obiskoval? Cinični kritik bi se, še pred prihodom policije, izgubil ne znano kam, naslednji dan pa bi v najbolj prodajanem dnevniku v državi šel njegov zapis, v katerem bi namigoval celo na orgije, ki ne bi se dogajale v dvorcu Grofa Kardelja. Grof v sledi razuzdane zabave v sumljivih okoliščinah odpovedal o srce. Pod tem dramatičnim naslobom bi cinični kritik, vzanj značilnem čustveno napihnjenem jeziku, nizal šokantne podrobnosti in izkrivljal resnico, kjer kompromitiral vdeležence zabave. Zraven pa ušvrknil tudi oblasti, ki takšne razuzdanosti sploh dovolijo. Poanta njegove neokusne pisarje bi bila, da se med tem, ko delovski razred izgoreva v prizadevanjih, da bi nam trasiral pot v svetlo prihodnost. Ah ja, intelektualci brezbrižno predajajo razvratu. Čakaj, a ti si moral v srednji vek, da bi lahko videl joške? In si v to zvlekel celo sankarja? Kakšen srednji vek? Smer misliš, da danes ni dvorcev in gropov, klapcev in dekelker potaknjenih pankrpov? Sicer pa je vse eno, v katerem zgodovinskem obdobju gledaš najlepše joške svojega življenja. To, ko mi jih ni pokazala v dvorcu, ampak bi mi jih šele potem v njenem stanovanju navičil. Aha, materialist. Joški so ti bili samo pretveza, da bi se vgnezdil v stanovanje. Znam te, Puško. Veš kaj, odraščal sem v hipijevski kulturi in ne znam, kar me v življenju zanima vso seks, droge in rock'n'roll. Joški so me očarali, še predem sem izvedel, da ima intelektualka tudi stanovanje. Torej je bilo srednje zbolj dodana vrednost, nikakor pa ne cilj mojih sanj. Na poti iz grofovega razkošnega domovanja skozi center najlepšega in najbolj varnega mesta na svetu, so bila prič in incidentov. Tri jedvuci so na ulici pretepli mladoletnika iz ortodoksno-desničarske družine in se razbežali. Ko je muro prišel domov, se je zlagal, da so ga brez razloga napadli in prebunkali bostanski priseljenci. Nastal je viking krik, starša se svojega nadobudeža pospremila na policijo, kjer so vložili prijavo zopr neznane storilce. Očar se je na policiji hudo razsrdil, lovil je sapo, krilju z rokami in vesno koračil gor in dor. Upil je, da je trebal vse stačrne poslat nazaj, odkudr so se pritepli, grozil je, da se bo pritožil na našalat v Beogradu, zahteval je smrtno kado za tujce, ki nad nedolžnimi sovjetskimi otroki izvajojo brutalno nasilje isključno na nacionalni osnovi in morali so poklitati zdravnika, ki ga je omiril šele, ko mu je v rit zapičil v injekcijo apavrina. Policija se je podala na lov za nasilje že in jih k malu tudi prijela. Izkazalo se je, da niso bili bosanski priseljenci, pač pa domače barabe, ki jim je sintko iz ortodoksne desničarske družine dolgoval denar za porno revije. Po vseh teh peripetijah so se napotila skozi Rožno dolino proti diču. In, si končno videl Joške? Ne. Kako to? Stalostva pred skuščenimi zapornicami in intelektualkami je pripovedovala v sredino antijutopične pravljice, ki jo je napisal nek Rus, njegovega imena se žal ne spomnim. Zgodba pripoveduje o mestu, kjer se je župan odločil, da če želijo biti vsi meščani srečni, jih mora narediti vse enake. Vse je začel osiliti in tudi sebe, da so se preselili v veliko barako. Na to so se morali vsi do gore ga obriti po glavi in na zadnje so morali nekateri opuščati mišljenje, da so imeli vsi do zadnjega enako pamet. V tistem trenutku se je pred zapornicami ustavil traktor in me s svojim rokotom prebudil. Tako, da sem ostal v praznih rok, kar zadeva Joške in prazne glave in prikrajšam za konec pravljice o enakosti. Ja, takšna so bila jutra včasih, ko smo še lahko pili, peli in se super imeli. Hvala, da ste pripravljeni.